Borrowed Lexicon and Neologisms in Standard Language and Sociolects (the Case of Slovenian)
DOI:
https://doi.org/10.12775/LinCop.2014.040Słowa kluczowe
prevzete beside, novotvorjenke, slovenski jezikovni standardAbstrakt
Prevzeta leksika in novotvorjenke med jezikovnim standardom in sociolekti (na primeru slovenščine)
Avtorici ugotavljata, kako prevzeta leksika in novotvorjenke vplivajo na različne tipe socialno-funkcijskih besedil oz. diskurzov. Stanje različnih tipov diskurzov namreč posledično odraža razmerje med jezikovnim standardom in sociolekti: prevzeta leksika in novotvorjenke (zlasti različni tipi zloženk in višjestopenjskih izpeljank) pričakovano posegajo v skladnjo različnih diskurzov, in sicer tako, da se postopoma zabrisujejo ne le nekatere leksikalne meje med sociolekti in standardom, ampak soodvisno temu tudi nekatere skladenjske razlike med različnimi diskurzi. Skladenjske spremembe vidno vnašajo ravno novi oz. prevzeti besedotvorni vzorci, na drugi strani pa ima močno besedotvorno in besedilotvorno stilsko vlogo tudi povečano sistemsko nepredvidljivo tvorjenje besed (sklapljanje, tvorjenje kot prekrivanje in krnjenje); vse našteto vpliva tako na standardizirano rabo jezika kot na različne sociolekte tudi tako, da povečana raba iste nove leksike izsili tudi rabo podobnih ali celo enakih skladenjskih vzorcev. Vsesplošno rabljeni novi besedotvorni vzorci torej do neke mere prispevajo k bolj pospešenemu zabrisovanju leksiko-skladenjskih mej med sociolekti oz. med sociolekti ter standardno rabo. Živahno delovanje besedotvorja in z njim povezanega besedilotvorja je konkreten pokazatelj, kam težijo spremembe različnih jezikovnih rab znotraj določenega jezika.
Die Autorinnen wird festgestellt, wie diverse sozial-funktionale Texte bzw. Diskurse von der Lexik und Neubildungen beeinflusst werden. Unterschiedliche Diskurstypen widerspiegeln nämlich das Verhältnis zwischen dem sprachlichen Standard und den Soziolekten: Die übernommene Lexik und Neubildungen (vor allem unterschiedliche Typen von Komposita und mehrstufigen Ableitungen) greifen erwartungsgemäß in die Syntax unterschiedlicher Diskurse ein, und zwar in der Art und Weise, dass nicht nur einige lexikalische Abgrenzungen zwischen den Soziolekten und dem Standard stufenweise verschwinden, sondern im Zusammenhang damit auch einige syntaktische Unterschiede zwischen unterschiedlichen Diskursen. Es ist ersichtlich, dass syntaktische Veränderungen gerade durch neue bzw. übernommene Wortbildungsmuster entstehen, auf der anderen Seite aber spielt hinsichtlich der Wortbildung wie auch Stil- und Textbildung auch die vom System her unerwartet vergrößerte Bildung der Wörter (Zusammensetzung, Wortbildung als Wortkreuzung und Kurzwortbildung) eine große Rolle. Dies wirkt auf den standardisierten Sprachgebrauch wie auch auf unterschiedliche Soziolekte dermaßen ein, dass der vergrößerte Gebrauch derselben Neulexik zugleich auch ähnliche oder gleiche syntaktische Muster bedingt. Allgemeiner Gebrauch von neuen Wortbildungsmustern trägt bis zu einem gewissen Grad zum intensiveren Verwischen lexikalisch-syntaktischer Abgrenzungen zwischen den Soziolekten bzw. den Soziolekten und dem standardisierten Gebrauch bei. Das lebhafte Zusammenwirken von Wortbildung und Textgrammatik stellt ein konkretes Indiz für die Veränderungstendenzen bezüglich unterschiedlicher Sprachverwendungen in einer bestimmten Sprache dar.
Bibliografia
Gigafida = http://demo.gigafida.net/ .
GLOŽANČEV A. and KOSTANJEVEC P., 2006, Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski 12/2, s. 89–103.
GLOŽANČEV A., JAKOPIN P., MICHELIZZA M., URŠIČ L. and author (red.), 2009, Novejša slovenska leksika : (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
HALLIDAY M. A. K, 21994, An Introduction to Functional Grammar, London: Edward Arnold.
LOGAR N., 2004, Nove tehnologije in nekateri nesistemski besedotvorni postopki. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem (Členitev jezikovne res-ničnosti.), in: Obdobja 22, Ljubljana: Filozofska fakulteta, s. 121–132.
LOGAR BERGINC N., 2006, Stilno zaznamovane nove tvorjenke – tipologija, Slavistična revija 54 – special edition, s. 87–101.
Nova Beseda = http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html
SKUBIC ERMENC A., 2005, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba.
STRAMLJIČ BREZNIK I., 2010, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedi-lom, Zora 71, Maribor: FF UM.
VERSCHUEREN, J., 1999, Understanding pragmatics, London: Arnold.
VIDOVIČ MUHA, A., 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga.
VIDOVIČ MUHA, A., 2011, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znanstve-noraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
ZEMSKAJA A. E., 1992, 2009, Slovoobrazovanie kak dejatel'nost' (na materiale pe-riodičeskoj pečati, živoj razgovornoj reči, hudožestvennoj i naučnoj literatury), Moskva: LIBROKOM.
Pobrania
Opublikowane
Jak cytować
Numer
Dział
Statystyki
Liczba wyświetleń i pobrań: 684
Liczba cytowań: 0